Cilj

Cilj kampanje „Imejte oči odprte“ je ustvariti okolje, v katerem se žrtve kaznivih dejanj počutijo varne, razumljene in podprte. Cilj kampanje, ki jo je pripravila Evropska komisija, je zagotoviti, da žrtve razumejo svoje pravice in se čutijo sposobne, da jih uveljavljajo in iščejo pravico. Namen kampanje je tudi zagotoviti, da se žrtve obravnavajo pošteno, dostojanstveno in spoštljivo, da se sliši njihov glas in da vedo, kje lahko poiščejo pomoč.

Zakaj se kampanja osredotoča na ta kazniva dejanja?

Kampanja „Imejte oči odprte“ se osredotoča na kazniva dejanja proti otrokom, kazniva dejanja zaradi ksenofobije, iz sovraštva do skupine LGBTIQ, nasilna kazniva dejanja, nasilje na podlagi spola in kazniva dejanja, storjena z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT). Vendar je pomembno vedeti, da imajo lahko vsa kazniva dejanja resne posledice za žrtve. Pravice žrtev, navedene na tem spletnem mestu, veljajo za žrtve vseh kaznivih dejanj in nekatere vrste pomoči so lahko na voljo žrtvam drugih kaznivih dejanj, ki niso navedena.

Zakaj EU ukrepa zdaj

Vsako leto na milijone ljudi postane žrtev kaznivih dejanj; ta lahko prizadenejo prav vsakogar.

EU si nenehno prizadeva zagotoviti, da so žrtve v vseh državah članicah deležne pravic, podpore in zaščite, ki jih potrebujejo, vključno z dostopom do zaščitnih ukrepov, kot so varni postopki prijave, zaščita pred nadaljnjo škodo in prilagojeni zaščitni ukrepi za ranljive žrtve, skupaj s praktično in čustveno pomočjo. Vendar pa so resnične spremembe odvisne tudi od tega, ali bomo vsi prepoznali žrtve, jih poslušali brez obsojanja in pomagali zagotoviti, da se nikomur ne bo treba samemu spopadati s posledicami kaznivega dejanja. Zato je pomembno, da poznamo svoje pravice in vemo, kam se lahko obrnemo po pomoč zase ali za svoje najdražje.  Kampanja je bila napovedana v prvi strategiji EU o pravicah žrtev (2020–2025).

Pomembno je, da lahko žrtve poiščejo potrebno pomoč, zaščito in pravico. Žrtve je treba obravnavati spoštljivo in pozorno. V nasprotnem primeru obstaja nevarnost sekundarne in ponovne viktimizacije, ko žrtev utrpi dodatno škodo zaradi ravnanja institucij ali posameznikov z njo.

Evropska komisija začenja to kampanjo, da bi žrtvam kaznivih dejanj ter njihovim prijateljem in družinskim članom zagotovila informacije o svetovanju in pomoči, zavetiščih (vključno z zavetišči za otroke in varnimi hišami), telefonskih številkah za pomoč, čustveni in psihološki pomoči, zdravstveni pomoči, pomoči in svetovanju v primeru travm ter o drugi socialni pomoči, ki jim je na voljo.

Kako EU varuje žrtve?

Evropska komisija je leta 2012 sprejela direktivo o pravicah žrtev. Ta določa minimalne standarde na področju pravic žrtev kaznivih dejanj in določa, kakšna pomoč in zaščita bi jim morali biti na voljo. Leta 2023 je Komisija sprejela predlog za revizijo direktive o pravicah žrtev, katere cilj je okrepiti dostop žrtev do informacij prek telefonskih linij za pomoč, zagotoviti ustrezno zaščito z boljšimi individualnimi ocenami, okrepiti podporo ranljivim žrtvam (vključno z otroki), izboljšati udeležbo žrtev v kazenskih postopkih in zagotoviti ustreznejši dostop do odškodnine. Hkrati Komisija pripravlja novo strategijo EU o pravicah žrtev (2026–2030), s katero bo dodatno okrepila politični okvir na tem področju.